maj 15, 2008
Smešno ime… steznik. Steznik za okoli života, steznik za koleno, steznik za gleženj 
Včeraj sem si omislila steznik za gleženj, ker sem imela občutek, da bom z njim lahko že tekla. Pajade Hoja je bila res malo lažja, vendar me včerajšnje poskušanje ostalega danes boli. Čez noč sem ga imela na nogi in danes zjutraj sem imela občutek, da mi bo odpadla… Mogoče je steznik le preprečeval prekrvavitev…
Drugi teden bom videla na fitnesu, kako se bo obnesel 
februar 16, 2008
Prejšnji teden je bil težek. V soboto, ko sem bila v Celju, sta morala starša peljati našega psa, da so ga uspavali zaradi bolezni. Bila sem strašno žalostna in potrebovala sem zrak, veliko prostora, tišino in samoto.
Najprej sem hotela le na sprehod, da vidim obseg posledic gripe, vendar se je situacija nekoliko zasukala. Razmišljala sem o tem, kako ljudje hitro organiziramo kak memorial, pohod v čast temu in onemu borcu, pisatelju, športniku, outmigecu… zakaj ne bi jaz imela vsako leto pohodo-tek Larsu v spomin. In sem ga. Prvi pohodo-tek in to na Celjsko kočo. ‘Lesi’ (ali bolje Sparkica) se je vrnila, Lars se pa žal ne more…
Uredila sem si misli, zapakirala in shranila lepe spomine.
Želim ti veliko pasjih dogodivščin v pasjem ‘raju’. Še vedno velja, da so psi zakon in da vsi psi gredo v raj.
januar 20, 2008
Jutro se je začelo krasno. Zbudilo me je sonce, ki je skozi okno spalnice klicalo, naj se že zbašem ven. Sicer se je situacija kasneje razvijala malo manj krasno, ker sem ugotovila, da mi je fant pozabil prinesti nekaj tekaških stvari iz Celja… vendar sem mu odpustila, kaj pa naj Itak so pomembni samo tekaški copati, ki sem jih na srečo sama prinesla domov. Sem mar čutila na vodi, kaj se lahko zgodi?
Oblekla sem pač to, kar sem imela doma: smučarsko spodnjo majico (čeprav ne smučam), čez pa tekaško majico. V začetku je bilo sicer malce hladno, potem pa sem se zagrela. Spodaj dolge tekaške hlače, čeznje tanjše hlače za fitnes, da mi ne pomrzne zadnjica. Ne vem zakaj, vendar imam v mrzlih dnevih pri teku vedno problem, da mi hoče mrzel zrak na vsak način pomrzniti tazadnjo. Če bi potem vsaj odpadla, se ne bi pritoževala, tako pa ostane, je mrzla kot ledena kocka in rabi posebne ukrepe, da se zagreje nazaj na sobno temperaturo Ne, ne izdam, kakšni so ti ukrepi
Torej, nazaj k teku. Vzela sem svoj iPod (super stvar za tek) in odpeketala. Imam srečo ali nesrečo, da okoli mene skoraj ni ravnine primerne za daljši tek. Venomer se nekaj vzpenja, nekaj spušča, pa spet vzpenja in spet spušča. Ko tečem dlje kot 5 km, me obvezno čakata najmanj dva dolga hriba. Danes sem jih imela sedem. Bom vsaj postala žilava hribovska deklina, če že nisem
Na poti sem srečala kar nekaj avtov. Razen z enim nisem imela večjih problemov. Na izboru najbolj nevarnih in butastih voznikov je zmagala mamica s punčko v avtu. Tekla sem po levi strani, ne po cesti, ampak po bankini, mamica pa je pripeljala nasproti. Za seboj sem slišala še drug avto. Ker je mamica pametno ugotovila, da je cesta nekoliko ozka in njen avto najbrž nima zavor ali pa da jih ne zna uporabljati (halooooo?!?!?!), je hladnokrvno zavila vame. Zadnji trenutek sem odskočila v jarek, ker bi me ta vešča brez slabe vesti zbila. Je res tako težko ustaviti ali vsaj zmanjšati hitrost za borih 5 sekund, če je ovira na njeni strani? Upam, da ji je potem vsaj malo ušlo v hlače, ko sem pristala v jarku, da bo drugič razmislila, kaj počne za volanom.
Nadaljevala sem pot in proti koncu začela ugotavljati, da me rahlo bolijo noge, da sem že malo utrujena in da sem verjetno tekla dlje kot ponavadi. Nisem namreč vedela, kako dolga je pot, ki sem si jo izbrala. Tako je bolj zanimivo. Zdelo se mi je, da je daljša kot moje običajne, kadar nisem v Celju. Doma sem ugotovila, da sem pretekla 20,58 km glede TIS. Če upoštevam še vse hribe, ki jih TIS ne, sem bila verjetno zelo blizu 21 km in to v dokaj doglednem času za začetek Pa kdo bi bil malenkosten.
Morda se še kdaj odločim za tekmovanje (pol-maraton), če me ne bodo izdali živci. Imam grozen strah pred tekmovanji. Zaenkrat. Ko bom izboljšala čas (tudi v naših rovtah), bo dan D.
