Prejšnji teden je bil težek. V soboto, ko sem bila v Celju, sta morala starša peljati našega psa, da so ga uspavali zaradi bolezni. Bila sem strašno žalostna in potrebovala sem zrak, veliko prostora, tišino in samoto.
Najprej sem hotela le na sprehod, da vidim obseg posledic gripe, vendar se je situacija nekoliko zasukala. Razmišljala sem o tem, kako ljudje hitro organiziramo kak memorial, pohod v čast temu in onemu borcu, pisatelju, športniku, outmigecu… zakaj ne bi jaz imela vsako leto pohodo-tek Larsu v spomin. In sem ga. Prvi pohodo-tek in to na Celjsko kočo. ‘Lesi’ (ali bolje Sparkica) se je vrnila, Lars se pa žal ne more…
Uredila sem si misli, zapakirala in shranila lepe spomine.
Želim ti veliko pasjih dogodivščin v pasjem ‘raju’. Še vedno velja, da so psi zakon in da vsi psi gredo v raj.
Ne grem se več te igre. V nedeljo grem teči, pa če potem takoj umrem. No, ne ravno takoj potem… Čez kakšnih 50-60 let bi bilo bolje.
Odločila sem se, da bom do nedelje ozdravela. Nič več poležavanja in razbijanja v glavi. Po škatlici Coldrexa se počutim rahlo omamljeno, vendar bolje. Morda to pomeni, da bom v nedeljo že fit, ker imam v ponedeljek rojstni dan. 
Dobra vzročno-posledična povezava.
Le kaj mi je bilo treba gripe? Točno tako, ni mi je bilo treba. Precej dobro mi je že šlo s tekom, zdaj pa to… Upam, da se ta teden gripe ne bo preveč drastično poznal na razdalji, času in kondiciji.
Poskušam dokaj normalno jesti, vendar sem vseeno izgubila 2,5 kg. Česa? Še ne vem, upam, da ne preveč mišične mase…
Še vedno imam dovolj časa, da nadoknadim za Logarsko… Če bom le zbrala pogum
No, ja. Saj se mi je zdelo, da ne bo trajalo dolgo, da me bo nekdo uspel okužiti z nečim. Mislim, da sem staknila gripo. Torej tek do nadaljnjega odpade 
Ni mi treba samo še poslabšati zadeve s tekom…
Že od petka nisem nič tekla… Upam, da se bom čim prej pobrala, potem pa spet na juriš!
